V začetku 50-ih let, je ameriški psiholog Harry Harlow naredil izjemno zanimiv eksperiment, ki je postavil nove mejnike v razumevanju odnosa med otroci in starši, navezanosti in izgube, ter posledic, ki izhajajo iz tega.
Dalo mi je misliti, kako močno na novorojenčkov zdrav in optimalen razvoj vpliva fizični dotik, ki sproži pomemben občutek zaščitenosti in varnosti, ko so otroci še kot popolnoma nepopisan list. Nesebično, iskreno ljubezen in skrb starša v prvih fazah življenja otroka kažemo skozi dotik, ki pa otroka lahko izjemno zaznamuje...



Eksperiment je potekal takole:
G.Harlow je komaj rojene opičje mladiče ločil od svojih mater. Mladički so bili v mrežasti kletki, ki je vseboval dve umetni nadomestni materi. Ena je bila narejena iz kovinske žice, ki je v grobem predstavljala materino telo, v katerem je bil vir hrane oziroma mleka. Druga je imela podobno strukturo, vendar ni imela vira hrane in prekrita je bila z mehkim, debelim krznom. Cilj poskusa je bil ugotoviti, katera nadomestna mater je bolj pomembna za mladiče. V nasprotju z vsemi pričakovanji, to ni bila mati, ki je imela hrano. Šele ko so bili res zelo lačni, so mladiči šli do "matere iz žice" , ki je imela hrano, nato pa še hitreje vrnili v zavetje "krznene matere". Občutek zaščite in udobja jim je očitno pomenil več kot hrana. Za male opice je bila kakovost čustvenih povezav, skozi občutek varnosti, bolj pomembna kot sama hrana, saj se kljub lahkoti niso navezali na nadomestno mater, ki je imela hrano.

Podobni poskusi so bili narejeni tudi s psi. Komaj skoteni in še slepi mladički so bili prepuščeni, da sami najdejo izvor toplote in ugodja. V tem prostoru je bil bakreni valj, ki je imel enako temperaturo kot telo matere. Mladički so sicer našli valj in se nekaj časa tudi zadrževali v njegovi bližini, vendar so kmalu začeli iskati medsebojni fizični stik. Iz tega je lahko zaključiti, da je za občutek udobja in zaščito potrebno nekaj več, ne samo fizični vir toplote.

Prav tako je dejstvo, da je čustvena varnost v zgodnji fazi življenja zelo povezana z odzivi na kritične trenutke v vseh življenjskih obdobjih. Namreč opičji mladiči, ki so bili "vzgojeni" s strani nadomestne matere iz žice, v kritičnih trenutkih pri njej niso poiskali zavetja, ampak so se močno prestrašili, vpili, se zibali naprej in nazaj…obnašali so se zelo podobno, kot avtistični otroci. Mladički, ki so bili "vzgojeni" s strani matere iz krzna, pa so v istih trenutkih poiskali zavetje pri nadomestni materi, niso tako burno reagirali in ko je kritičen trenutek minil, so se hitro pomirili.
Izgubo začetne čustvene varnosti je kasneje težko oziroma nemogoče nadomestiti, kar je dokazal g. Harlow v še nekaj poskusih. Znanstveno je dokazal, kako pomembno čustvena navezanost, ki izhaja iz fizičnega dotika, vpliva na kasnejši razvoj osebnosti.

Dejstvo je, da je materinska ljubezen čustvena in ne fiziološka, kar dokazujejo tovrstne študije. Dotik med staršem in otrokom je izjemno pomemben dejavnik, kateremu bi morali posvetiti več pozornosti.
Iz tega izhaja, da ima psihološka starševska vloga večjo pomembnost kot biološka, saj, kot sem omenil že prej, kažemo skrb in ljubezen ravno s dotikom. Nekoga, do katerega ne čutiš nič, se dotikaš drugače kot nekoga, katerega imaš resnično rad.

Izguba čustvene varnosti so podlaga za kasnejše težave v osebnostnem in socialnem razvoju, z napakami, ki jih lahko naredimo na začetku, lahko sprožimo začarano spiralo, ki se odraža kasneje v življenju, iz katere izhod najde le malokdo. Zato se je potrebno vprašati o pravih nalogah starševstva in se zelo jasno zavedati odgovornosti, ki jih imamo do najmlajših... saj jim želimo le najboljše, kaj ne?